Spoznajte novo prostovoljko Sonjo

Ob koncu meseca marca se je naši ekipi pridružila nova prostovoljka Sonja iz Estonije. Ob začetku nove dogodivščine na PiNi smo ji zastavili nekaj vprašanj, njene odgovore pa delimo z vami.

Ciao! Sem Sonja, stara sem 25 let in prihajam iz Estonije. Leta 2024 sem diplomirala iz vizualnih komunikacij. Za diplomsko delo sem pripravila celostno grafično podobo za znamko teksturiranih preprog za meditiranje in prizemljevanje, preproge pa sem tudi sama ročno izdelala. Ta projekt me kar dobro povzame: rada oblikujem, zlasti takrat, ko lahko nekaj ustvarim z rokami. Poleg oblikovanja se ukvarjam s fotografijo (zanima me že od najstniških let), knjigoveštvom, grafiko in kvačkanjem. Zelo rada se učim novih spretnosti.

Kaj si želiš pridobiti s prostovoljsko izkušnjo?

Rada bi se naučila, kako so ustvarjalni projekti organizirani izven komercialnega oblikovanja, saj s tem še nimam izkušenj. Prav tako želim izboljšati svoje komunikacijske in timske veščine pri delu z ljudmi iz različnih okolij. Na osebni ravni upam, da bom spoznala nove ljudi, se učila iz njihovih izkušenj in postala bolj samozavestna pri prilagajanju na neznane situacije.

Česa se najbolj veseliš?

Najbolj se veselim spoznavati novo okolje skozi vsakdanje življenje in ga uporabiti kot vir za ustvarjalnost. Rada zbiram majhne vizualne podrobnosti, teksture, barve, zvoke in materiale iz krajev, kjer bivam, zato bi rada raziskala lokalne ulice, naravo, arhitekturo in izdelke ter jim dovolila, da vplivajo moje ustvarjanje. Prav tako se veselim, da se bom od ljudi okoli sebe naučila praktičnih in ustvarjalnih veščin, predvsem tehnik, ki jih še nisem preizkusila. Obenem bi rada delila veščine, ki jih že imam, in ustvarila nekaj skupaj z drugimi ljudmi.

Kaj prinašaš na PiNO?

Odprtost, veliko radovednosti in resno pripravljenost za vključevanje. Poleg tega me zelo osrečujejo majhna, ponavljajoča se opravila, zato sem prava oseba, če imate velike kupe stvari, ki zahtevajo skrbno ravnanje. Raje uživam v samem ustvarjanju, kot da hitim do konca, kar je verjetno razlog, da sem pristala pri hobijih, kot sta knjigoveštvo in kvačkanje. 

Kaj te je motiviralo za prostovoljsko izkušnjo na PiNI?

Že nekaj časa delam na področju komercialnega oblikovanja, predvsem pri ustvarjanju znamk in vizualnih komunikacij za stranke, v zadnjem času pa iščem način, kako svojo prakso usmeriti drugam. Pri PiNI me je pritegnil način, kako se njeno ustvarjalno delo povezuje s širšimi temami, kot so umetnost, znanost, lokalno okolje in ekologija. Posebej me je presenetilo število projektov, povezanih z morjem. Odraščala sem obdana z Baltskim in Črnim morjem, zato je morje od nekdaj del mojega vsakdana, zanima pa me, kako bi drugačno obalno okolje lahko vplivalo na moj način opazovanja in ustvarjanja. Zanimala me je tudi mešanica kultur in vplivov tukaj. Zdelo se mi je, da je to kraj, kjer bi lahko stvari opazovala z različnih zornih kotov in odkrivala nove načine dela in razmišljanja. 

Ali te čakajo tudi kakšni izzivi?

Mislim, da bo glavni izziv navajanje na povsem novo okolje in prvo delovno izkušnjo v angleškem jeziku. Prav tako sem navajena samostojnega dela, zato bo zame sprememba tudi prilagajanje na novo ekipo in njen način dela. Rada bi izboljšala svoje upravljanje s časom, kadar se dogaja več stvari hkrati, ter se naučila uravnovešati pozornost do podrobnosti z ohranjanjem pogleda na širšo sliko.

Na katerem področju boš delala? Od kod izvira zanimanje za to področje?

Delala bom na kulturno-ustvarjalnem področju, predvsem pri projektih, ki vključujejo vizualno komunikacijo, delavnice in dejavnosti za skupnost. Moje zanimanje izhaja iz želje, da bi oblikovanje uporabljala ne le za ustvarjanje vizualnih rezultatov, temveč tudi za sporočanje idej in povezovanje z različnimi ljudmi. Uživam v raziskovanju različnih tematik, iskanju novih načinov predstavitev in ustvarjanju skupaj z drugimi ljudmi. Ravno to plat oblikovanja bi rada še naprej raziskovala skozi kulturne in izobraževalne projekte.

Bi rada delila misel ali citat, ki ti je všeč?

Od nekdaj sem oseba, ki opazi majhne stvari okoli sebe, npr. zanimivo teksturo na steni, način izdelave predmeta ali dobro kombinacijo barv. Ena od knjig o oblikovanju, ki mi je ostala v spominu, je Design as Art Bruna Munarija – predvsem njegova misel, da umetnost ni treba biti ločena od vsakdanjega življenja. Vsakdanje stvari lahko postanejo zanimive preprosto zato, ker si vzamemo čas, da jih pogledamo, kot je treba. Tako poskušam pristopati tudi k svojemu življenju. Delim tudi Munarijevo prepričanje, da bi morala biti ustvarjalnost dostopna vsem, ne le galerijam ali poklicnim umetnikom.

Hvala, Sonja. Dobrodošla na PiNI!