NOVA EDICIJA POLETNE ŠOLE DESIGN+SCIENCE, KI JE RAZISKOVALA MOŽNOSTI PREBUJANJA UPANJA SKOZI ZDRUŽEVANJE OBLIKOVANJA IN ZNANOSTI

PiNA, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO), Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij Umetniške akademije Univerze v Splitu, Inštitut Joanneum Univerze uporabnih znanosti v Gradcu (FH Joanneum) in Evropska prestolnica kulture GO! 2025 smo organizirali peto izdajo mednarodne poletne šole Design+Science. 

Od 18. do 22. septembra 2025 smo v novo odprtem Epicentru v Novi Gorici zbrali 25 udeležencev in udeleženk z različnih koncev Evrope, da bi raziskali temo prebujanja upanja. Prva dva dneva sta bila namenjena mednarodnemu simpoziju Prebujanje upanja v organizaciji Centra za kreativnost (MAO). Naslednje tri dni pa so udeleženci delali pod vodstvom štirih mentorjev, Emila Kozoleta (UL ALUO), Nejca Praha (UL ALUO), Sigrid Bürstmayr (FH Joanneum) in Oleg Šuran (Univerza v Splitu) in oblikovali projekte, ki jih je navdihnil simpozij, prav tako pa njihove ideje. 

Poletna šola temelji na interaktivnih metodah, interdisciplinarnem sodelovanju ter medvrstniškem učenju, kar omogoča, da se v kratkem času razvijejo drzne ideje in domiselni koncepti, ki preizprašujejo obstoječe družbene prakse in si zamišljajo alternative za prihodnost. Letos so udeleženke in udeleženci oblikovali štiri projektne zasnove, ki vsaka na svoj način naslavljajo vprašanje prebujanja upanja:

1. Fluid Borders – fluidne meje 

Projekt raziskuje prihodnost družb, kjer meje niso fiksne, ampak se prilagajajo potrebam posameznikov in skupnosti. Meje se razumejo kot dogovori, ki se lahko raztopijo, premaknejo ali na novo vzpostavijo skozi dialog. Cilj je razviti modele prilagodljivega sobivanja in oblikovanja politik, ki se spreminjajo z ljudmi, ne proti njim.

2. Hope as a Virus – Upanje kot virus

Pobuda si zamišlja upanje kot nalezljivo silo, ki se širi od človeka do človeka in gradi odpornost skupnosti. Projekt razvija “infrastrukturo upanja”, mrežo nosilcev upanja, orodij in praks, ki pomagajo širiti optimizem in solidarnost. Cilj je ustvariti družbo, v kateri je upanje osnovna družbena vrednota in vir kolektivne moči.

3. Reclaiming Time – Vrnimo čas

Projekt odpira vprašanje razmerja med delom in prostim časom ter zagovarja zmanjšanje delovnega tedna v prid kakovostnejšega življenja. Predstavlja scenarije, v katerih se ljudje ne identificirajo več le skozi poklic, ampak skozi ustvarjanje, skupnost in odnose. Vizija je družba, ki uspeh meri v ustvarjalnosti, zdravju in povezanosti, ne v številu opravljenih ur.

4. Vending Machine Revolution – Revolucija prodajnih avtomatov

Zgodba uporablja distopično metaforo sveta, v katerem avtomati prevzamejo nadzor nad človeškimi potrebami. Ker ljudje postanejo odvisni od strojev, izgubijo stik drug z drugim, dokler se ne začne upor. S skupnimi dejanji, izmenjavo dobrin in ponovnim gradom skupnosti, ljudje prevzamejo moč nazaj ter odkrijejo, da resnične vrednote niso stvari, ki jih lahko izda stroj. 

Čeprav zgoraj navedeni projekti nagovarjajo velike teme, njihov glavni doprinos ni v končnih rešitvah, temveč v procesu skupinskega dela: v preizpraševanju, sodelovanju in soustvarjanju. Ta proces je tisto, kar poletna šola goji, da udeleženke in udeleženci razvijajo veščine, ki jih lahko prenesejo v svoje akademsko, profesionalno in osebno okolje. Projekti tako ostajajo kot sledovi skupne izkušnje in povabila k nadaljnjemu raziskovanju.

Boštjan Botas Kenda (UL ALUO), soustanovitelj poletne šole, je delil svojo letošnjo izkušnjo: “Letošnja edicija poletne šole je bila vsekakor uspešna. Uspešna zato, ker smo se preizkusili v novi konfiguraciji – namesto vsakodnevnih predavanj strokovnjakov, smo jih tokrat združili v dva intenzivna dneva simpozija, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Menjava lokacije je odprla nov razmislek tudi za prihodnost, prav tako pa je bilo dragoceno tesno sodelovanje z muzejem za arhitekturo in s Centrom za kreativnost. Razširili smo mrežo poznanstev in strokovnih sodelovanj, mednarodni okvir pa dodatno bogati prisotnost Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ki nam omogoča nove povezave in stike. Zato se za prihodnost poletne šole Design+Science ne bojim. Ostajam pa pozoren na to, kako bomo v prihodnje uspešno krmarili med sistemi in vrednotami, ki se danes nenehno spreminjajo.”

Borut Jerman (PiNA) in soustanovitelj poletne šole, pove: “Medsektorsko sodelovanje je že od začetka rdeča nit poletne šole. Prav tako kombinacija učnih stilov in pristopov ter sodelovanje akademskega sveta z organizacijami civilne družbe. Izkustveno učenje je ključno, da udeleženke in udeleženci na podlagi vsebine, ki so jo pridobili na simpoziju, prelijejo v prakso. Našo vlogo vidimo prav v povezovanju teorije skozi metode izkustvenega učenja v delo, ki ga mentorji skupaj z udeleženci oblikujejo v končne projekte. Letos smo še večji poudarek namenili povezovanju udeleženk in udeležencev ter metodam, ki spodbujajo grajenje skupnosti in rezultirajo v boljšem skupinskem delu.”

Letošnjo poletno šolo podpira tudi HUD sklad Univerze v Ljubljani, za kar smo izjemno hvaležni.