NA KAVI Z VIDOM SEVERJEM: »NAŠ ‘ESCAPE ROOM’ NI SOBA, IZ KATERE BEŽIŠ, JE VAJA V KRITIČNEM MIŠLJENJU.«

Če bi morali izbrati sodelavca, ki zna resne teme zaviti v igro, bi bil to Vid Sever. V naši ekipi ga poznamo kot trenerja, ki veliko dela z mladimi, razvija inovativne, pogosto igrificirane metode in ima za povrh še navihan smisel za humor. Ob njem se hitro znajdeš v razpravi, ki je hkrati poučna in zabavna, pa naj gre za medijsko pismenost, dezinformacije ali geekovske reference. 

Tokrat sva se usedla ob kavi (njegova je bila, kot sam pove, v obliki »hranilne brozge«, posebne mešanica kosmičev, rozin, semen in kefirja), da mi razloži, kaj pravzaprav stoji za novim evropskim projektom ESC-MISINFO, ki se loteva ene najaktualnejših tem današnjega časa: dezinformacij.

Na začetku se pošali, da je bil prvotni delovni naslov projekta malce neroden: Escape Libraries. »Ime je zvenelo, kot da bo treba pobegniti iz knjižnice, kar je ravno nasprotno od tega, kar želimo doseči.« Zato so se odločili za spremembo in ime prilagodili. Danes ga poznamo kot ESC-MISINFO, po slovensko »Ubežimo dezinformacijam«. In prav to počnemo: razvijamo izobraževalne igre in pristope, ki mlade učijo kritičnega mišljenja.

»Projekt združuje partnerje iz Belgije, Poljske, Slovenije in ZDA, večinoma knjižnice,« pove. »Naša naloga je, da lokaliziramo obstoječe ‘escape roome’, ki jih je razvila Univerza v Washingtonu, in jih spravimo v slovenski kontekst. Knjižnice bodo tako dobile orodja, s katerimi lahko na dostopen način učijo mlade, kako prepoznati dezinformacije.«

Ko ga vprašam, kako to izgleda v praksi, postane slikovit: »Ne rabiš biti zaprt v sobi, da bi šlo za ‘escape room’. Pred covidom so ‘escape roomi’ doživeli ogromen razmah, med pandemijo pa so se iz prostorov, polnih pripomočkov, spremenili v preproste komplete gradiv, ki jih lahko uporabi vsakdo – v našem primeru jih uporabljamo za neformalno izobraževanje. V resnici potrebuješ samo mizo, skupino štirih, petih ljudi in že omenjen komplet gradiv. Skozi zgodbo v 45 minutah rešuješ naloge in na koncu skupaj premisliš, kaj si se naučil. Knjižničarke in knjižničarji so bili nad tem res navdušeni, ker je vse pripravljeno ‘ready-to-go’. Oni dobijo komplet, preberejo navodila in stvar se lahko takoj uporabi.«

Ko se dotakneva knjižnic, se Vid zaiskri. Primerja jih s tujino: »Če greš v knjižnico v Bruslju, Helsinkih ali na Reki, vidiš, da so to prostori, kjer se ljudje družijo. Tam so delavnice, kavarne, celo igre. Pri nas knjižnice to že delajo, a želimo jih še bolj podpreti, da postanejo središča skupnosti in tudi braniki resnice.«

Ko prideva do teme dezinformacij, postane resnejši: »Živimo v svetu, kjer lahko kdorkoli objavi karkoli kot resnico. Najbolj ranljivi niso samo mladi, ki živijo na spletu, ampak tudi starejši, ki pogosto informacije, ki jih vidijo na Facebooku, vzamejo za dejstvo. Od ploščate Zemlje do teorij o ljudeh kuščarjih … vse to kroži.«

Pri tem ima ‘escape room’ lahko velik učinek. V igrah se bodo udeleženci srečali tudi z aktualnimi izzivi, kot so primeri deep fake posnetkov, manipulirane fotografije in naloge, kjer moraš ločiti med pravimi in lažnimi informacijami. »Cilj je, da človek dobi refleks dvoma. Da si reče: počakaj, preverim vir. Že to je velik korak naprej. Gre za to, da se naučiš dvomiti na zdrav način.« poudari. 

In kakšna je pri tem vloga PiNE? »Mi povezujemo,« pove. »Poznamo veliko knjižničarjev po Sloveniji, od Kopra do Kranja in znamo projekte prenesti v slovenski prostor. Povabimo jih, jim damo orodja in z njimi sodelujemo pri prilagoditvah, recimo, da je namesto ameriškega znanstvenika v igri slovenski kolesar ali pa da zdravilo ni laboratorijsko, ampak iz gorskih zelišč. S tem vsebine dobijo lokalni značaj.«

Za konec ga vprašam, kakšen učinek si osebno želi od projekta. »Da bi mladi (in starejši) začeli bolj dvomiti. V smislu: kaj pa, če ta informacija ni resnična? Kaj pa, če preverim vir? Če bo to ostalo po dveh letih projekta, potem smo naredili veliko.«

Projekt ESC-MISINFO je dober pokazatelj, kako na PiNI povezujemo mednarodne prakse z lokalnimi zgodbami. S tem, ko knjižnice postajajo prostori učenja in igre, se krepi tudi zaupanje skupnosti. V ljudi, v znanje in v procese. Participacija se ne zgodi le na posvetih in delavnicah, temveč tudi ob mizi, kjer mladi skupaj rešujejo uganke in se učijo, da je dvom lahko prvi korak k resnici.

Projekt ESC-MISINFO je financiran s strani programa Erasmus+, več informacij o njem pa najdete TUKAJ. 

Rubrika Na kavi odpira prostor za osebne zgodbe naših sodelavk in sodelavcev ter pokaže, kako nastajajo projekti, ideje in procesi. Pripravlja jo Darja Senčar, vodja komuniciranja PiNE.