KDO OBLIKUJE PRIHODNOST PERIFERNIH REGIJ? GEOGRAFSKI KLEPET ODPRL RAZPRAVO O NEENAKOSTI SPOLOV V INDUSTRIJSKIH OKOLJIH

V Gosposki dvorani ZM ZRC SAZU je 26. novembra 2025 potekal Geografski klepet, posvečen vlogi spolov v perifernih industrijskih regijah. Dogodek, ki ga soorganizirata Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Podiplomska šola ZRC SAZU in PiNA, je odprl razmislek o tem, kako se zgodovinska dediščina industrije, lokalni trgi dela in spolna neenakost prepletajo v slovenskem in širšem podonavskem prostoru.

Klepet je potekal v okviru evropskega projekta WIN, ki preučuje izzive zaposlovanja žensk v sedmih državah Podonavja, regijah, kjer prevladujejo rudarstvo, proizvodnja in inženiring, ženske pa pogosto ostajajo na manj stabilnih, slabše plačanih ali manj kvalificiranih delovnih mestih. Namen projekta je preseči te strukturne vrzeli z družbenimi inovacijami, lokalnimi pilotnimi akcijami in večnivojskimi politikami.

V uvodnem nagovoru je vodja projekta, doc. dr. Jani Kozina (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), poudaril pomen projekta WIN ter vlogo, ki jo ima pri razumevanju razvojnih izzivov perifernih industrijskih regij. Izpostavil je, da je projekt nastal na podlagi večletnega raziskovanja industrijskih krajev in strukturnih sprememb v Podonavju ter da vključuje tesno sodelovanje slovenskih partnerjev PiNE, ZRC SAZU ter Občine Trbovlje kot pilotnega območja.

Spolne neenakosti niso ekonomsko vprašanje, temveč vprašanje pravičnosti

Osrednji predavatelj, dr. Jörn Harfst z Univerze v Gradcu, je v predavanju Oblikovanje obrobnih regij: spol, politike in industrijski razvoj v Podonavju pojasnil, da se v številnih industrijskih regijah “razvojni problemi reproducirajo skozi čas”, saj so gospodarske strukture iz preteklosti oblikovale tudi družbene odnose, odločevalske procese in vloge spolov. Harfst je opozoril, da so ženske kljub večdesetletni prisotnosti v proizvodnji ostajale “nevidne”, bodisi kot delavke v nizko vrednotenih sektorjih bodisi kot nosilke neplačanega skrbstvenega dela, ki ga razvojne politike pogosto spregledajo.

Posebej je poudaril, da “vključevanje žensk na trg dela ni ekonomsko vprašanje, temveč vprašanje enakosti”, šele nato pa gospodarskega učinka. Razvojne politike, ki sledijo izključno ekonomski logiki, zato pogosto zgrešijo ključni del slike.

Med glavnimi izzivi je izpostavil zgodovinski vzorec delitve dela v industriji, pomanjkanje lokalno prilagojenih (“place-sensitive”) politik, vrzel med evropskimi strateškimi dokumenti in lokalno implementacijo, vidike spola, ki so “v razvojnih strategijah omenjeni, a redko operativno upoštevani”.

Poudaril je, da “enotne rešitve ne obstajajo”, ker se perifernost, industrijska dediščina in socialni odnosi med regijami zelo razlikujejo.

V zaključku predavanja je opozoril, da je “closing the gap” dolgotrajen proces, ki zahteva usklajeno delovanje evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih akterjev, pa tudi dialog med znanostjo, politiko, gospodarstvom in civilno družbo.

Od politike do prakse: kje se zatakne?

Sledila je okrogla miza s sodelujočimi:

• Helena Valas, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• Tjaša Polc, direktorica Zasavske gospodarske zbornice,
• Rok Primožič, Občina Škofja Loka.

Helena Valas (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) je pojasnila, da se največ ovir pojavi pri implementaciji, ne pri zakonodaji. Institucije se pogosto sklicujejo na načelo “pred zakonom smo vsi enaki”,kar pa v praksi zakriva strukturne razlike med spoloma. Opozorila je tudi na močno retradicionalizacijo mladih, ki jo poganja spletna radikalizacija in algoritmi.

Tjaša Polc (direktorica Zasavske gospodarske zbornice) je poudarila, da v Zasavju ženske že zasedajo številne vodilne pozicije, denimo vse od javnih institucij do razvojnih agencij, kar regijo postavlja v pozitivno izjemo. Kljub temu so ženske v gospodarstvu še vedno redke. Izpostavila je tudi izzive integracije novih delavcev in delavk iz tujine ter pomanjkanje stabilnega financiranja za podporne programe.

Rok Primožič (Občina Škofja Loka) je predstavil pilotni akcijski načrt za enakost spolov, ki ga občina razvija z uvedbo spolno občutljivega jezika, pregledom internih praks in analizami napredovanj v občinski upravi. Opozoril je, da kljub napredku občina še nikoli ni imela županje, v občinskem svetu pa ostajajo izrazite spolne razlike. Izpostavil je tudi pomen vidnosti žensk v javnem prostoru, saj je Škofja Loka leta 2020 preimenovala “Alejo zaslužnih Ločanov” v “Alejo zaslužnih Ločank in Ločanov”, ko je občina postavila doprsni kip dr. Mariji Bračko, s čimer je želela poudariti vključujoče vrednote lokalne skupnosti. Dotaknil se je tudi izzivov pri vključevanju migrantk ter poudaril vlogo medkulturne mediatorke, ki deluje v njihovem lokalnem okolju.

Geografski klepet kot prostor srečevanja perspektiv

Razprava je osvetlila, da se industrijske regije danes srečujejo z dvema ključnima trendoma:

1. ekonomsko preobrazbo, ki zahteva nove kompetence in razvojne modele,
2. spremembo družbenih vlog, ki odpirajo vprašanje, kako enakost vključiti v razvojne strategije kot osnovni pogoj za trajnost.

Klepet se je zaključil z mislijo, da bo razvoj perifernih regij uspešen le, če bomo pripravljeni pogledati preko lastnih vzorcev ter enakost razumeti kot temelj, ne kot nadgradnjo.

Foto: Marko Zaplatil, fotograf, Založba