Obvestila
ČEZMEJNI POGOVORI: MIRNA BUIĆ: VODJA PROJEKTA *** CONVERSAZIONI TRANSFRONTALIERE: MIRNA BUIĆ: PROJECT MANAGER
Pogovarjali smo se z Mirno Buić, vodjo projekta pri kulturno-izobraževalnem društvu PiNA, o projektu Karst Firewall 5.0 in vlogi vključevanja javnosti pri čezmejnem preprečevanju gozdnih požarov. S svojim ozadjem na področju participativnih procesov, družbenih inovacij in čezmejnega sodelovanja pojasnjuje, kako komunikacija, vključevanje deležnikov in sooblikovane delavnice krepijo sodelovanje, povečujejo ozaveščenost javnosti ter podpirajo razvoj inovativnih strategij za preprečevanje in prilagajanje na požare v čezmejni kraški regiji.
Bi lahko pojasnili, kaj je projekt Karst Firewall 5.0?
Projekt Karst Firewall 5.0 je usmerjen v inovacije, predvsem v uvajanje inovativnih rešitev za preprečevanje požarov. Gre za projekt, ki s pomočjo terenskih raziskav, analiz in participativnih procesov stremi k uvajanju inovativnih rešitev in strategij za prilagajanje na prihodnja požarna tveganja in prihodnje požare.
Nam lahko poveste kaj o partnerstvu in različnih partnerjih, ki sodelujejo v projektu?
Projekt Karst Firewall 5.0 vključuje raznoliko partnerstvo podjetij, raziskovalnih institucij, univerz, občin ter nevladnih organizacij, kot je PiNA. Čezmejno sodelovanje je na Krasu ključnega pomena, saj se regija razteza čez Italijo in Slovenijo ter je bila v zadnjih letih prizadeta zaradi večjih požarov. Vsak partner prispeva specifično strokovno znanje – od znanstvenih raziskav in analize podatkov do komunikacije in participativnih procesov.
Kakšna je vloga PiNE v projektu?
PiNA vodi komunikacijo ter organizira delavnice za strokovno in splošno javnost, s katerimi vključujemo vse ključne akterje v proces oblikovanja strategij prilagajanja na požare. Specializirani smo za participativne procese in ustvarjanje varnih prostorov, kjer lahko udeleženci svobodno delijo svoja mnenja in podajajo povratne informacije. Prav sodelovanje z različnimi deležniki je najdragocenejši del, saj omogoča usklajevanje prizadevanj ter razvoj praktičnih, skupnih rešitev.
Zakaj je čezmejno sodelovanje v tem kontekstu tako pomembno?
Kraška regija se razteza na obeh straneh meje – v Italiji in Sloveniji – ter je bila prizadeta tudi zaradi največjega požara v zgodovini Slovenije. Projekti, ki povezujejo obe strani, so nujni, da lahko institucije, skupnosti in deležniki učinkovito sodelujejo. Vsak udeleženec prispeva svojo dodano vrednost, vendar je usklajevanje različnih glasov lahko zahtevno. Kljub temu pa je takšno sodelovanje ključni za razvoj smiselnih inovacij in storitev.
Kako je ta projekt povezan s prejšnjimi izkušnjami PiNE?
Metodološko se projekt močno naslanja na naše pretekle izkušnje na področju družbenih inovacij, razvoja strategij in participativnega proračuna. Sodelovali smo v številnih podobnih projektih, tudi pri čezmejnih pobudah na področju kulture, aktivnega državljanstva in izobraževanja. Te izkušnje nam omogočajo, da v projektu pomembno prispevamo k strategijam preprečevanja in prilagajanja na gozdne požare.
Kdo so glavni upravičenci projekta?
Največ koristi imajo lokalne skupnosti, gozdarji, službe civilne zaščite ter širša javnost. S pomočjo ozaveščevalnih aktivnosti, delavnic in informativnih dejavnosti pridobijo dodatna orodja ter znanja za odzivanje na požarna tveganja. Vključevanje javnosti je ključno za razvoj učinkovitih in skupnih rešitev.
Kakšen je potencial projekta tudi izven kraške regije?
Projekt Karst Firewall 5.0 predstavlja dobro prakso, ki jo je mogoče prenesti tudi v druge kontekste in na druga območja. Njegov participativen in čezmejni pristop ima velik potencial za prenosljivost, saj krepi dialog ter bolje pripravlja skupnosti na prihodnje izzive.
Projekt Karst Firewall 5.0 kaže, kako lahko sodelovanje, raziskovanje in vključevanje skupnosti skupaj prispevajo h krepitvi odpornosti na požare v kraški regiji. Z vključevanjem lokalnih akterjev, institucij in javnosti v participativne procese projekt ne izboljšuje le pripravljenosti, temveč gradi tudi skupno znanje in praktične rešitve, ki jih je mogoče uporabljati čezmejno. Njegov pristop dokazuje, da so preprečevanje, sodelovanje in informirano ukrepanje ključni za zaščito ljudi in krajine pred prihodnjimi požarnimi tveganji.
Ta intervju je del serije Čezmejni pogovori, ki združuje glasove z obeh strani italijansko-slovenske meje. Skozi projekt Karst Firewall 5.0 serija prikazuje znanje, zgodbe in vsakdanje izkušnje tistih, ki delajo za večjo odpornost v pokrajini, ki jo vse bolj oblikujejo podnebne spremembe.
***
Ci siamo seduti a chiacchierare con Mirna Buić, project manager dell’Associazione culturale e educativa PiNA, per parlare del progetto Karst Firewall 5.0 e del ruolo della partecipazione pubblica nella prevenzione degli incendi boschivi transfrontalieri. Con un background nei processi partecipativi, nell’innovazione sociale e nella collaborazione transfrontaliera, Buić spiega come la comunicazione, il coinvolgimento degli stakeholder e i workshop co-progettati contribuiscano a rafforzare la cooperazione, aumentare la consapevolezza pubblica e sostenere lo sviluppo di strategie innovative per la prevenzione e l’adattamento agli incendi nella regione transfrontaliera del Carso.
Potresti spiegare di cosa si occupa il progetto Karst Firewall 5.0?
Il progetto Karst Firewall 5.0 si concentra sull’innovazione, sull’introduzione di soluzioni innovative per la prevenzione. È un progetto che, attraverso ricerche sul campo, analisi e processi partecipativi, mira a introdurre soluzioni e strategie innovative per l’adattamento ai futuri rischi di incendio e ai futuri incendi boschivi.
Potresti dirci qualcosa sul partenariato e sui diversi partner coinvolti nel progetto?
Il progetto Karst Firewall 5.0 coinvolge un partenariato eterogeneo, che include aziende, istituti di ricerca, università, comuni e ONG come PiNA. La cooperazione transfrontaliera è fondamentale nella regione del Carso, che si estende tra Italia e Slovenia e che ha vissuto incendi di grande portata. Ogni partner apporta competenze specifiche, dalla ricerca scientifica e l’analisi dei dati alla comunicazione e ai processi partecipativi.
Qual è il ruolo di PiNA all’interno del progetto?
PiNA guida la comunicazione e organizza workshop sia per i professionisti sia per il pubblico, per coinvolgere tutti gli attori rilevanti nella progettazione di strategie di adattamento agli incendi. Siamo specializzati nei processi partecipativi, creando spazi sicuri in cui i partecipanti possano condividere liberamente le proprie opinioni e fornire feedback. L’interazione con diversi stakeholder è la parte più gratificante, perché aiuta a coordinare gli sforzi e a sviluppare soluzioni pratiche e condivise.
Perché la cooperazione transfrontaliera è così importante in questo contesto?
L’area del Carso si trova su entrambi i lati del confine, in Italia e in Slovenia, ed è stata colpita dal più grande incendio nella storia della Slovenia. I progetti che collegano entrambi i versanti sono essenziali per garantire che istituzioni, comunità e stakeholder possano lavorare insieme in modo efficace. Ogni partecipante porta un valore aggiunto, ma coordinare queste voci può essere impegnativo. Ciononostante, questa cooperazione è cruciale per sviluppare innovazioni e servizi significativi.
In che modo questo progetto si collega all’esperienza precedente di PiNA?
Dal punto di vista metodologico, il progetto è strettamente in linea con il nostro lavoro passato nell’innovazione sociale, nello sviluppo di strategie e nel bilancio partecipativo. Abbiamo partecipato a molti progetti simili, incluse iniziative transfrontaliere in ambito culturale, di cittadinanza e di istruzione. Questa esperienza ci aiuta a svolgere un ruolo chiave nelle strategie di prevenzione e adattamento agli incendi boschivi.
Chi sono i principali beneficiari del progetto?
Le comunità locali, i guardiaboschi, i servizi di protezione civile e il pubblico in generale sono i principali beneficiari. Attraverso attività di sensibilizzazione, workshop e iniziative informative, acquisiscono strumenti e competenze aggiuntive per rispondere ai rischi di incendio. La partecipazione è fondamentale per sviluppare soluzioni efficaci e condivise.
Qual è il potenziale di questo progetto oltre la regione del Carso?
Il progetto Karst Firewall 5.0 rappresenta una buona pratica che può essere replicata in altri contesti e territori. Il suo approccio partecipativo e transfrontaliero ha un forte potenziale di trasferibilità, rafforzando il dialogo e preparando meglio le comunità alle sfide future.
Il progetto Karst Firewall 5.0 mostra come collaborazione, ricerca e coinvolgimento della comunità possano lavorare insieme per rafforzare la resilienza agli incendi nella regione del Carso. Coinvolgendo attori locali, istituzioni e pubblico in processi partecipativi, il progetto non solo migliora la preparazione, ma costruisce anche conoscenza condivisa e soluzioni pratiche applicabili oltre confine. Il suo approccio dimostra che prevenzione, cooperazione e azione informata sono fondamentali per proteggere sia le persone sia il paesaggio dai futuri rischi di incendi boschivi.
Questa intervista fa parte della serie Conversazioni Transfrontaliere, che riunisce le voci provenienti da entrambi i lati del confine tra Italia e Slovenia. Attraverso la lente del progetto Karst Firewall 5.0, la serie mette in luce le competenze, le storie e le esperienze quotidiane di chi lavora per rafforzare la resilienza in un paesaggio sempre più segnato dai cambiamenti climatici.

