Krožnik spominov: Od ribiških zgodb do novih okusov za bolj trajnostno morje

Kako lahko živi spomini naših starostnikov, morska biologija in mladostniška ustvarjalnost spremenijo naš odnos do morskih virov in vrnejo pozabljene ribe na naše krožnike.

Ob omembi domače ribje večerje ali obisku obalne restavracije danes večina izbere brancina ali orado. A še pred nekaj desetletji je bila slika na slovenskih krožnikih povsem drugačna. Ribiška tradicija severnega Jadrana, ki sega vse do 7. stoletja, je temeljila na spoštovanju celotnega ulova. Jedlo se je to, kar je morje tisti dan dalo.

Sodoben trg, nakupovalne navade in poletni turizem pa so ustvarili ozko povpraševanje po “popularnih” vrstah primernih velikosti. Druge, enako okusne in hranljive ribe  ter manjše primerke na tržnicah pogosto spregledamo, ker jih preprosto ne poznamo več. Posledica te “modne” izbirčnosti so selektiven izlov, izginjanje biotske raznovrstnosti ter velika količina zavržene ribe, ki ne dosega tržne vrednosti.

V Kulturno izobraževalnem društvu PiNA verjamemo, da se rešitev za prihodnost našega morja skriva v povezovanju. Povezovanju spominov preteklosti, znanstvenih dejstev in ustvarjalnosti mladih generacij. Prav zato smo z veseljem zagnali projekt Krožnik spominov (Plate of Memories).

»Kar si ulovil, si jedel.«

Sredi julija se je v okviru projekta na morje odpravila prav posebna posadka: izolski ribič Christian Pugliese, morski biologi z Morske biološke postaje Piran (NIB), ekipa PiNA ter skupina domačih starostnikov iz Medgeneracijskega centra Izola.

»V mladih letih sem šla večkrat ribarit – najprej z očetom, kasneje z možem. A to je bilo za doma, da smo ribe spekli sami. V glavnem so bile to menole in riboni. Vedno so se pripravljale doma, še posebej ob nedeljah. To je bila res sveža, lepa in dobra riba,« se spominja udeleženka Bruna Horvat. Na vprašanje, ali so manjše ribe takrat vračali v morje, pa brez oklevanja odgovori: »Ne, to se je jedlo. Kar si ulovil, si jedel.«

Izziv morskih zavržkov in znanstveni vpogled

Pri prikazu izlova s pridneno vlečno mrežo (kočo) si je posadka ogledala izjemno raznolik ulov, značilen za Tržaški zaliv. V mreži so se poleg menol in ribonov znašli tudi bradači, mediteranski šuri, patarače, bukve, salpe, sardele, vovčiči, krulci, cepole ter predstavniki glavonožcev, kot sta jadranski ligenj in moškatna hobotnica. Vse žive nedorasle in premajhne primerke je ribič po popisu takoj previdno vrnil v morje. A ravno v tej pestrosti tiči izziv trajnostnega ribolova, na katerega opozarja sodelujoči biolog dr. Domen Trkov (MBP Piran):

»Čeprav večina ujetih vrst sodi med komercialno pomembne organizme, velik del ulova predstavljajo manjši osebki ali vrste z nižjo tržno vrednostjo, zaradi česar jih ribiči pogosto zavržejo. Takšen zavržek predstavlja pomemben izziv trajnostnega ribolova, saj številni organizmi zaradi poškodb in stresa med izlovom po vrnitvi v morje ne preživijo. Spodbujanje uživanja manj poznanih vrst lahko pomembno prispeva k bolj celoviti izrabi ulova, zmanjšanju zavržkov ter učinkovitejši rabi morskih virov.«

S spreminjanjem naših vsakodnevnih izbir na krožniku lahko skupaj razbremenimo morski ekosistem ter poskrbimo, da bo naše morje ostalo živo in bogato tudi za prihodnje generacije.

Projekt Krožnik spominov (Plate of Memories) vodi Kulturno izobraževalno društvo PiNA v sodelovanju s partnerji Medgeneracijski center Izola, Srednja šola Izola ter znanstvenim partnerjem Morska biološka postaja Piran (NIB).

Projekti PartArt4OW so prejeli sredstva Evropske unije v okviru programa Horizon Europe Mission Ocean (št. pogodbe 101058677). UK udeleženec v projektu PartArt4OW, Raw-News Visual LTD, je podprt s strani UKRI (št. dodelitve 10136713).