Premog kot zlato: WIN zgodba Marjete Hribar

Marjeta Hribar se je odločila, da bo delala z materialom, ki ga vsi poznajo, a ga nihče ni jemal resno. In ravno ta odločitev jo je popeljala od zasavske rudarske kolonije vse do hollywoodskih darilnih vrečk.

Marjeta Hribar: Premog kot zlato

Na njej je pet zapestnic. »Večina mi reče, da je preveč,« se nasmehne Marjeta Hribar, »ampak ker so črne, se nekako zlijejo v celoto.« Zapestnice so iz premoga – materiala, ki ga je poznala že kot otrok v zasavski rudarski koloniji, materiala, iz katerega danes ustvarja unikaten nakit in ga prodaja vse do Hollywooda.

Korenine v premogu

Marjeta izhaja iz Zasavja, regije, katere identiteta je bila stoletja tkana iz premoga. Kot majhna deklica se je z njim igrala – bil je del vsakdana, del pokrajine in del tega, kar pomeni biti iz Zasavja. Tega se je zavedla šele pozneje, ko je začela iskati svoje oblikovalsko izhodišče. »Vsak oblikovalec bi moral izhajati iz tega, kar najbolje pozna,« pravi. »Ko sem si zastavila to vprašanje, je bil odgovor jasen.«

Premog je material z močnim karakterjem. Marjeta mu pusti, da govori svojo zgodbo – sama ga ne podreja, ampak posluša. Ker vsak kos oblikuje z rokami, brez strojev in brez kalupov, je rezultat nakit, ki je v polnem pomenu besede unikaten: nobena oblika se ne ponovi, noben kos ni enak drugemu. »Včasih mi kdo reče: ‘Jaz bi si pa točno takega.’« Nasmehne se: »Ne bo šlo.«

Od lokalnega do globalnega

Marjetina pot ni bila načrtovana v ravni črti. Začela je z manjšimi projekti, med prvimi so bile krone za prireditve v Sloveniji. Ko pa je zanimanje za njen nakit iz premoga preraslo meje regije in nato tudi države, so jo začeli opažati likovni kritiki. Opisovali so jo kot izjemen pojav: oblikovalko, ki je iz materiala, ki ga nihče ni jemal resno kot oblikovalsko surovino, ustvarila prepoznaven slog. To jo je pripeljalo do povabila, da svojo zgodbo predstavi na mednarodnem simpoziju likovnih kritikov.

Ravno od tam je prišlo tisto, kar se zdi kot scenarij filma. Nekdo iz New Yorka je na njeni takrat še povsem neoptimizirani spletni strani, ki je bila stara le tri mesece, izpolnil kontaktni obrazec. Sporočil je, da bi rad sodeloval in da bi njeno zgodbo rad prenesli na večji oder. »Trikrat sem preverila, ali je to sploh verodostojno,« se smeji. »S kolegom sva šla čez vse, kar so mi poslali. In še vedno se mi je zdelo nemogoče.«

Oskarji in darilne vrečke

Tisto nemogoče se je uresničilo. Marjetin nakit je pristal v darilnih vrečkah za nominirance na oskarjih – in to ne samo enkrat. Vsako leto pripravi kose za eno od prestižnih hollywoodskih prireditev, med njimi tudi za izbor mis Kalifornije. »V slovenski javnosti tega nisem nikoli posebej izpostavljala,« prizna, »ampak vsako leto je tam nekaj mojega.«

Za prvim naročilom se skriva napeta zgodba. V trenutku, ko je bilo naročilo oddano, je morala Marjeta poslati sto zapestnic v Združene države Amerike v natanko dveh dneh – paket je moral prispeti neposredno v hotel, kjer se je odvijala prireditev. Ravno takrat je bil na premog uveden embargo. »Vedela sem, da se ne sme nič zatakniti na carini. En napačen korak in bi bil cel projekt pokopan.« A uspelo je. In sodelovanje se nadaljuje še danes.

Kaj pomeni za marketing, ko tvoj nakit nosijo hollywoodske zvezde? Marjeta je iskrena: »Dobila sem ogromno odzivov. Ampak večine ne smem razkriti – nimam dovoljenja z njihove strani. Hollywoodski marketinški stroj je strogo začrtan in predvsem plačljiv.« Vseeno je prepričana, da ta vrata vodijo naprej – počasi, premišljeno, na dolgi rok.

Premog od ljudi, za ljudi

Čeprav bi lahko dvig ugleda pomenil tudi dvig cen, se je Marjeta zavestno odločila drugače. »Premog je bil vedno material junakov in hkrati revnih ljudi,« razloži. »Njegova pot, ki jo zdaj opravlja v obliki nakita, mora biti dostopna tudi tistim, ki nimajo polne denarnice.«

Zato je ustvarila več linij: dostopno linijo za vsakogar, linijo višjega cenovnega razreda in ekskluzivno linijo za posebne stranke, ki si želijo res posebnih kosov. »Premog je bil od ljudi in za ljudi. In tak bo ostal.«

Surovino dobiva na različne načine. Prvotni premog je prinesla iz zasavskih rudnikov. Danes jo kličejo ljudje, ki so med prenovo stare hiše naleteli na zaloge ali pa našli kos sredi gozda. »To je moja zakladnica,« pravi. »In dokler bo obstajala, bom imela material.«

Izčrpavanje in preobrazba

Podjetništvo je vzelo svoj davek. Marjeta prizna, da se je v določenem trenutku povsem izčrpala – ne zaradi ustvarjanja, ki jo polni, ampak zaradi vsega ostalega: vodenja blagovne znamke, računovodstva, komunikacije, logistike. »Ugotovila sem, da moram reorganizirati. Da moram tisto, kar me polni, obdržati zase, ostalo pa prepustiti drugim.«

Danes ima okoli sebe ekipo ljudi, ki prevzemajo administrativne in organizacijske naloge, medtem ko se ona osredotoča na to, kar zna in ljubi: oblikovanje, stik s premogom in pogovor s strankami. »To je tisti luksus, ki ga pridobiš z izkušnjami,« pravi. »Ko veš, kaj te izčrpava in kaj te napolni, se znaš organizirati.«

Del te energije črpa tudi iz odmikov – dopustov, potovanj, prekinitev rutine. »Kot umetnica moram to narediti. Ni to počitek – je odmik od ustaljenih pravil. Ko se pogledam z razdalje, v svojem delu spet najdem nove elemente.«

Nasvet tistim, ki sanjajo o globalnem

Za tiste, ki sanjajo o tem, da bi lokalno idejo prenesli na globalni trg, ima Marjeta jasen odgovor: »Svet je majhen. Če imaš dovolj dobro in dovolj svojo idejo, bo nekdo, nekje, razumel.« Sama je prepričana, da je pot odvisna od vztrajnosti in od tega, da se ne oziraš na tiste, ki ne razumejo. »Včasih se zdi, da nihče ne razume. Ampak to je samo signal, da si na pravi poti.«

In glede vprašanja, ali je kot ženska v svetu oblikovanja in podjetništva v podrejenem položaju? Marjeta premisli. »Moški oblikovalci so mi blizu – imajo močan slog, tak kot moj premog. Ne čutim, da bi bila v konkurenci z njimi. Raje bi se združili in skupaj naredili boljše stvari, kot jih znamo vsak posebej.« »Ovir ni. So pa zelo kreativne rešitve vmes.«

In ta pot, pravi, je potem vse bolj lepa in gladka.

Prisluhnite celotnemu pogovoru TUKAJ.

Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija.